Že od malih nog se spomnim vonja, ki se je razlezel po kuhinji, ko je mama pripravljala večerjo. Tisti prijeten, rahlo pikanten vonj po sveže stisnjenem olivnem olju je bil zame znak, da je hrana pripravljena z ljubeznijo. V naši družini ima olivno olje posebno mesto. Uporabljamo ga skoraj pri vsakem obroku. Ne samo za solate, temveč tudi za kuhanje, pečenje, celo pri sladicah se včasih znajde kakšna kapljica.

Ko sem odrasla, sem začela več pozornosti posvečati kakovosti. Ugotovila sem, da ni vsako olivno olje enako. Najbolj sem vzljubila domače olje iz obale, ki ga pridelujejo znanci. Okus je bolj intenziven, barva globlja, aroma pa spominja na poletje in topla popoldneva med oljkami. Poleg kulinarike ga uporabljam tudi za nego kože in las, naravna rešitev brez kemije.

Olivno olje me danes spremlja skoraj vsak dan. Je del mojega vsakdana, moje prehrane in celo nege. Rada ga pokapljam po toplem kruhu, dodam v juho tik pred serviranjem ali z njim zaključim rižoto. Preproste stvari s pravimi sestavinami vedno zmagajo. In pri meni je to vedno začetek, z nekaj kapljicami najboljšega olivnega olja.

Ko sem se preselila v stanovanje s svojo kuhinjo, je bila prva stvar na moji nakupovalni listi kakovostno olivno olje. Spomnim se, kako sem stala pred policami v trgovini in brala etikete, iskala hladno stiskano, iz domačih oljk, brez dodatkov. Danes se zavedam, da je to več kot le sestavina, je temelj dobre kuhinje.

Zame je olivno olje skoraj kot začimba. Spreminja okus jedi, ga zaokroži, doda globino. Testenine brez njega so prazne, solata brez njega dolgočasna. Tudi pri pripravi namazov in marinad je zanesljiv spremljevalec.

Ko kdaj gostim prijatelje, pogosto pripravim preprosto predjed – svež kruh, nekaj sira, olivno olje z malce soli in rožmarina. In vedno kdo reče: Kaj pa je to za eno olje? Takrat se nasmehnem. To je moj majhen kulinarični trik. Kakovostno, domače olivno olje, ki vedno pusti vtis.…