Globoka umiritev telesa je za naše počutje izjemnega pomena. Nekateri to dobro vedo in je pri njih meditacija tista, ki poskrbi za to, da se telo umiri. Tako sem tudi sama pri sebi začutila, da je moje telo napeto, nemirno in da sem pogosto živčna. Zavedala sem se, da mi to ne bo prineslo nič dobrega in da potrebujem tudi sama umiritev telesa. Najprej mi je na misel prišla meditacija. Ker pa sem bila čisti začetnik, sem morala najprej prebrati osnove. Naučiti sem morala od začetka. Najprej je bilo na vrsti dihanje. Ugotovila sem, kako hitro in plitko sama diham, kar pa ni dobro. Že to, da sem to ugotovila in začela lepše dihati, sem bila bolj mirna. 

Pa sem en dan začela. Počasi, nikamor se mi ni mudilo. Vedela sem, da bo potreben čas, da bo moja meditacija prispevala k temu, da se bo moje telo umirilo. Tako sem vsak dan posvetila nekaj časa prav meditaciji in dihanju. Ker sem človek, ki si želi rezultate čimprej, sem seveda bila neučakana. Kar pa zame ni bilo ok. 

Navečjo težavo sem imela izklopiti misli. Kaj vse sem jaz med meditacijo in dihanjem premišljevala. Potem pa mi je nekdo rekel, da naj se ne ukvarjam toliko z mojimi mislimi, ampak naj mislim pustim svojo pot. Temu se reče, da misli spustim. To pa je bil pri meni napredek. Že sama misel, da lahko mislim med meditacijo mi je pomagala, da sem mislila manj. Vem, čudno, ampak je delovalo. 

Meni je meditacija s časoma prinesla ta mir, sprostitev. Najbolj pa sem bila vesela, ker nisem bila več toliko v stresu. To mi je pomenilo največ. Pa seveda pravilno dihanje tudi čez cel dan. Meditacija mi je dala točno to, da sem se čez dan večkrat spomnila na moje plitko dihanje in zadihala z polnimi pljuči. …